|
Menda je bil prav tak, nenavadno vroč oktober tistega davnega leta 1950, le da so se takrat dogajale veliko pomembnejše stvari kot lokalne volitve, ki dvigajo temperaturo letošnjemu oktobru. Rodil sem se namre? v ?asu, ki je grozil z vojaškim spopadom, ki so mu zgodovinarji kasneje dali ime »Tr�aška kriza«.
Seveda se iz tistega leta ne spominjam ni?esar, v meglenem spominu pa imam kolone vojakov, ki so tri leta kasneje vozile mimo naše hiše na Prestranku v smeri Zahoda. Takrat sem bil najbli�je vojni, seveda ?e ne štejem nenehne namišljene nevarnosti, ki je na nas pre�ila med slu�enjem vojaš?ine v Bile?i in kasneje v Pan?evu ter na Avali. Tudi zato sem pravo, ?eprav kratko vojno, tisto iz leta 1992, dojemal kot odrasel ?lovek z izkušnjami iz neke druge vojske in neke druge domovine.
Lahko zatrdim, da sem �ivel v lepem del?ku svetovne in naše zgodovine. Kot otrok v ?asu povojne euforije ob gradnji nove dr�ave, kot šolar v ?asu kolektivizma, ki je otroštvu tako potreben, kot gimnazijec v ?asu beat revolucije in globalizacije novih idej, kot študent v ?asu študentskih uporov in prvih znakov krhanja sistema. Takrat ko sem po svoji krivdi in zaradi smrti mentorja, dr. Frana Vatovca, nestorja slovenskih novinarjev, ostal brez diplome FSPN, sedanje FDV, sem �e leto ali dve delal na Radiu Koper. Za?el sem tam, kjer novinar mora za?eti: v uredništvu dnevno informativnih oddaj, kot novinar za?etnik. Potem me je odneslo v mladinsko redakcijo in pet let kasneje sem postal njen urednik. Ampak nekako so bile te moje zaposlitve pisane za petletke in tako sem pristal na drugi strani ceste, v novonastajajo?em slovenskem programu koprske televizijske hiše. Po dobrem letu sem postal urednik slovenskega programa in nato tudi odgovorni urednik celotnega programa koprske televizije. Bila so dobra leta za slovenski del programa, kjer smo za?eli z dnevnim oddajanje Odprte meje in slaba za italijanski program, saj smo izgubili Evrovizijo in z njo mednarodne vesti in posebej športne prenose. Povezave z Berlusconijem, ki mi takrat nekakp niso šle po grlu, so me »kazensko« odplaknile na Obalno konfrenco SZDL, kjer sem pre�ivel mandat in pol, spoznal dru�beno politi?ni sistem do obisti in od blizu do�ivel njegovo krhanje. Še preden se je to tudi formalno zgodilo pa sem �e bil na Primorskih novicah, kjer sem direktoroval in urednikoval pribli�no štiri leta. Medtem se je zgodila demonta�a starega in monta�a novega sistema dru�bene ureditve, zgodila pa se je tudi tehni?na revolucija v pripravi tiska, ki me je zanimala bistveno bolj kot ve?ino kolektiva, zato sem v jezi zapustil regijski ?asopis in pristal na Zavodu za zaposlovanje. Po letu dni statusa tehnološkega viška in po nekaj mesecih svobodnjakarstva v kulturi sem se samozaposlil kot direktor in urednik izolskega tednika Mandra?.Tukaj se je kon?alo moje obdobje petletk, saj po?nem to prijetno delo �e trinajsto leto. Urednikovanje Mandra?u je moja najlepša slu�ba, najdra�ja in morda najbolj naporna a tudi najbolj svobodna od vseh dosedanjih. Ta, ki se mi zdaj obeta, bo zagotovo povsem druga?na, a kot pravi pregovor: Kar ?lovek more storiti, ?lovek mora storiti.
|
